Nikdar veè, oh saj ne more biti res
   Nikdar veè, oh saj ne more biti res,
   krila so se mi stopila od strahu,
   nikoli veè ne poletim na njih
   in nikdar ne izvem, da so samo papir,
   zmaji, ki že tolko let visijo nad menoj.
  
   Saj že mama govorila je,
   da z višine se ne vidi vse,
   da nikdar ne izveš, da so samo papir,
   smehljaji, ki že tolko let smejijo se s teboj.
  
   Od višine se zvrti,skrij me v svojo dlan,
   svojo mehko dlan,svojo toplo dlan.
   Vzemi me na svojo stran,skrij me v svojo dlan,
   lahko mi vrneš karto še nocoj,
   hoèem le, da me vidijo s teboj.